Prostovoljno gasilsko društvo Zabovci

Zgodovina društva - 1927

Gradivo je s pomočjo zapisov nekdanjega tajnika g. Čepina in sedanjega častnega predsednika g. Meznariča zbrala Jana Janžel.

Gasilstvo kot ena izmed največjih človekoljubnih dejavnosti in oblika pomoči ljudem v stiski že dolgo zavzema pomembno mesto v življenju in okolju, v katerem ljudje živijo.

Vas se je pričela širiti vzdolž Drave s severne strani Ptuja, v zadnjih tridesetih letih pa tudi ob akumulacijskem Ptujskem jezeru. Sprva je bilo veliko hiš cimpranih, kasneje butanih. Hiter razvoj vasi, predvsem velikih kmetij in nato tudi kmečkih mlinov, na Dravi jih je bilo celo več, je narekoval, da so se prebivalci vasi Zabovci morali začeti povezovati.

Neurja, poplave, grmenje in strele, ki so pogosto zadele hiše ali gospodarska poslopja, so zahtevale hitro organizacijo. Sprva je sosed pomagal sosedu, vendar je bilo zaradi značilnosti gradnje, ki je vsebovala veliko lesa in gorljivega materiala, ogenj izredno težko obvladati. Pogosto ni zagorela le ena hiša, temveč tudi sosednje, zato se je leta 1958 v požaru znašlo skoraj polovica vasi.

Leta 1927 so mladi zabovski fantje na lastno pobudo in željo vaščanov ustanovili Gasilsko društvo Zabovci. Društvo je takrat štelo le eno desetino. Pobuda za ustanovitev je izhajala iz velikega števila požarov ter pomanjkanja znanja o učinkovitem gašenju. Hiše so bile večinoma butane ali lesene, pokrite z naravnimi materiali, ki so hitro goreli, gospodarska poslopja pa cimprana.

Društvo sprva ni imelo svojih prostorov, zato so se člani zbirali pri gostilni Korošec. Zbori so potekali enkrat tedensko v večernih urah, kjer so se člani seznanjali z gasilskim delom. Ob nedeljah so se zbirali v gasilskem domu na Ptuju, kjer so dodatno pridobivali gasilsko znanje. Ker so bili požari vse pogostejši, se mladim fantom ni bilo težko izobraževati. Na Ptuj so se odpravljali s konjsko vprego ali celo peš.

Prvo ročno brizgalno so hranili pri Koroščevih. Za njen prevoz so imeli vnaprej izdelan načrt gasilske vprege, ki so jo opravljali domači kmetje s svojimi konji.

Ob požarih in drugih nesrečah so se gasilci zbirali na poziv ročne sirene. Iz ohranjenih zapisov je razvidno, da sta bila prva požara, na katerih so sodelovali gasilci iz Zabovcev, požar v Dornavi ter požar v Stojncih.

Leta 1928 so se vaščani Zabovcev na pobudo gasilcev odločili, da skupaj zgradijo svoj gasilski dom. Ta je bil dokončan leta 1929 in stoji na istem mestu še danes.

Leta 1930 so se dela nadaljevala z izgradnjo lesenega stolpa tik ob gasilskem domu, ki je bil namenjen predvsem sušenju gasilskih cevi. K ustanovnim članom so se ves čas pridruževali tudi novi fantje iz vasi, ki so postajali gasilci.

V času okupacije je društvo zaradi odsotnosti številnih članov delovalo v zmanjšanem obsegu. Leta 1951 so se vaščani ponovno odločili za zbiranje sredstev za nakup prve brizgalne, kar je za tiste čase pomenilo velik napredek v gasilski opremi.

Leta 1963 je bil prvotni gasilski dom temeljito prenovljen. Zgrajen je bil nov dom z večjo dvorano ter dodatnim prostorom za garažo.

• Leta 1960 nabava brizgalne Rosenbauer.
• Leta 1965 je društvo razvilo svoj prvi prapor.
• Leta 1967 so gasilci skupaj z vaščani zamenjali leseni stolp z zidanim.
• Leta 1972 je društvo nabavilo gasilski avtomobil IMV-1600.
• Leta 1987 nabava vozila Tam-2000
• Leta 1990 nabava motorne brizgalne Ziegler-800
• Leta 2000 nabava orodnega vozila Mercedes, kateri je v uporabi še danes.

Ustanovni člani: Juhnar Simon, Gajzer Cenc, Janžekovič Franc, Meznarič Ignac, Zadravec Ignac, Lovrenko Franc, Juhnar Alojz, Meznarič Franc, Tement Alojz, Horvat Jožef, Šegula Franc.